torek, 6. julij 2010

Irska v d-molu - Ireland in d-minor

Nežni zvoki irskih dud, ki vlečejo med valove nagajivih barv, nemirna svetloba, ki udarja ob stene nevidnih duš, neskončni zven miru, pesem drhteče pokrajine, vse to je kot igranje orkestra v d-molu.
















































petek, 15. januar 2010

Dobrodošli v Iranu III.del - Welcome to Iran part III



Odlomek iz reportaže Dobrodošli v Iranu
Pot na Alamut
Veter naju prepiha do kosti in nase potegneva vsak svoj kos oblačil, ki jih imava v prtljažniku. Slikovita gorska pokrajina, ki nama jemlje dih, se dviga celo do višine 3400m. V majhni vasici oddava pošto, ki pa je žal še danes nihče ni dobil. Vijugasta gorska pot nas vodi mimo neskončnih prepadov in divjih sotesk. Ponižna reka si utira pot med rdeče obarvanimi grebeni. Kot golo žensko telo se pokrajina razkazuje popotnikovim očem. Vsa hrepeni po ljubezni. Vsa presušena drhti po kapljici vode. Tu pa tam se pokaže zelena oaza dreves, tu pa tam kakšno osamljeno drevo. Drevesa, ki se upirajo smrti, v tej pokrajini srkajo ljubezen iz njene duše. Ljubezen jim daje moč. Sonce se naglo spušča za obzorje, ko prispemo na konec sveta. Na mogočni skali se razvaline nekdaj mogočnega gradu upirajo zadnjim tokovom zgodovine. Pod njo se globoko vrezana soteska, čez katero je speljan majhen mostiček, razbrazdano vije po pravljični pokrajini. Alamut. Mističen kraj. »V raju sta!« mi zašepeta glas iz dna duše. Tako so mislili tudi vojaki iz Bartolovega romana Alamut, ki so slepo nasedli zgodbi o raju.