Nežni zvoki irskih dud, ki vlečejo med valove nagajivih barv, nemirna svetloba, ki udarja ob stene nevidnih duš, neskončni zven miru, pesem drhteče pokrajine, vse to je kot igranje orkestra v d-molu.
torek, 6. julij 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Super so! Teh črno-belih pa še nisi kazal se mi zdi.
OdgovoriIzbrišiLP, Aleš
P.S.: d-minor ;-)
Zasanjano in divje,,lepo,,
OdgovoriIzbriši